Omemba: Nataša Peršuh

»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je) te predstave težko umestiti.«

»Sedeti štiri ure na neudobnem stolu – tega ne zmorem več. Že samo to po mojem mnenju uniči teater.«

»Celo kariero imava dilemo. Odvisna sva od tega dela, tudi psihično, skozi ustvarjanje procesirava svet okoli sebe, iščeva življenjsko ravnovesje, sva zelo odvisna od tega, po drugi strani imava koncept, nastopanje, kar nama ni najbolj blizu.«

»Mislim, da smo in da sta kriva tega, da obstajata. In s tem, kar pride zraven tega, je občutljivost, empatija, nekaj, kar potem človeka razdira, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega.«

»To je bil nepričakovan dogodek, vdor realnega. Na Prekmurskem trgu (v Murski Soboti) me je zajela panika.«

»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je, op. P. B.) te predstave težko umestiti.«

»DADA!! najnovejša zadeva!!! buržoazna omedlevica, BRUITISTIČNA glasba, novo besnenje, Tzarov protest v pesmi in plesu – bobnanje – rdeča luč, policaji – pesem kubističnih razglednic Kabaret Voltaira – simultana pesem /.../«